V slovenski državi je prišlo do hude nesreče, pri kateri poročajo tudi o žrtvah.
Na Pomurski avtocesti v smeri proti Mariboru je prišlo do hude prometne nesreče, v kateri so po dosedanjih informacijah življenje izgubile najmanj tri osebe.
Točno število poškodovanih še ni znano. Po prvih podatkih je bil v nesrečo udeležen avtobus s tujimi registrskimi tablicami, ki je izgubil nadzor in se prevrnil, poroča portal 24 ur. Vzroki nesreče, ki je zahtevala smrtne žrtve, za zdaj še niso znani.
Preiskava na kraju dogodka še vedno poteka, več informacij pa bo predvidoma znanih po 13. uri.
Pomurska avtocesta v smeri proti Mariboru je trenutno zaprta za ves promet, poroča Prometno-informacijski center.
‘These are not numbers – they are people’: what ex-communist Slovenia can teach the world about child poverty
»To niso številke – to so ljudje«: kaj ima bivša komunistična Slovenija svetu povedati o otroški revščini
Velik del sveta se spopada z vprašanjem, kako naslavljati otroško revščino, če sploh, in kdaj ukrepati. V Združenem kraljestvu je novi laburistični vladi očitno zmanjkalo poguma, saj je svojo vodilno strategijo zamaknila šele na jesen. Medtem pa majhna Slovenija – le nekaj več kot dva milijona prebivalcev – dokazuje, da se da: v Evropi namreč beleži najnižjo stopnjo otroške revščine, saj je le 10,3 % otrok izpostavljenih materialni prikrajšanosti, kar je manj kot polovica povprečja EU (24,4 %) .
Zakaj uspeva Slovenija?
- Ekonomska enakost in družbeni kompromis
Po besedah Marte Gregorčič z UMAR: „Dediščina socialne države iz komunističnega časa je še vedno prisotna.“ Socialni sistem, ki se ni povsem razkrojil, temveč se je prilagodil in ohranil osnovne vrednote solidarnosti .
»To niso številke – to so ljudje«: kaj ima bivša komunistična Slovenija svetu povedati o otroški revščini
Velik del sveta se spopada z vprašanjem, kako naslavljati otroško revščino, če sploh, in kdaj ukrepati. V Združenem kraljestvu je novi laburistični vladi očitno zmanjkalo poguma, saj je svojo vodilno strategijo zamaknila šele na jesen. Medtem pa majhna Slovenija – le nekaj več kot dva milijona prebivalcev – dokazuje, da se da: v Evropi namreč beleži najnižjo stopnjo otroške revščine, saj je le 10,3 % otrok izpostavljenih materialni prikrajšanosti, kar je manj kot polovica povprečja EU (24,4 %) .
Zakaj uspeva Slovenija?
- Ekonomska enakost in družbeni kompromis
Po besedah Marte Gregorčič z UMAR: „Dediščina socialne države iz komunističnega časa je še vedno prisotna.“ Socialni sistem, ki se ni povsem razkrojil, temveč se je prilagodil in ohranil osnovne vrednote solidarnosti . - Sistematična nacionalna strategija za otroke
Slovenija ima celovit nacionalni akcijski načrt, ki vključuje: dostopno predšolsko varstvo, inkluzivno šolanje (tudi za Romske otroke), podporo duševnemu zdravju, pregledno in prioritetno dostopno stanovanjsko politiko. - Rušenje socialnih razredov in širša družbena odgovornost
Slovenska družba prevzema vpogled: „Vsak otrok mora imeti enake možnosti – ena revna družina je preveč.“ Gregorčičova poudarja: „Nihče ni zadovoljen, dokler je samo en otrok v stiski.“ - Močne lokalne in nevladne organizacije
ZPM Ljubljana Moste-Polje, v t.i. Proletarski ulici, razvija programe – od prehrane, počitnic, šolskih obrokov, do dopolnilnih ur – in zavzema stališče: otroci niso statistika. Kot pravi vodja komunikacij, Doris Rojo: „To niso samo številke, to so ljudje.“ - Podpora starševstvu in enakopravnosti spolov
Slovenija podpira zaposlene starše z ukrepi, kot so porodniška nadomestila (100 % plače), fleksibilni delovni čas, otroški dodatki (115 € na mesec za prvega otroka v nizkih dohodkih), subvencije za veliko družine in starše otrok s posebnimi potrebami . - Močne lokalne skupnosti in socialna pedagogika
Zaradi majhnosti, bogate kulturne diverzitete in močne občutljivosti za lokalno identiteto imajo družbene mreže velik vpliv. S socialno-pedagoškim pristopom fokus ni le na otroku, temveč na družini kot celoti – „če je težava s stanovanjem, rešimo stanovanje,“ pravi Mednarodni raziskovalec Yvalia Febrer . - Aktualnost in hitra odzivnost ob krizah
Po epidemiji covid-19 je vlada vzpostavila svet za otroško dobrobit, ki je vključeval mlade (12–15) in nevladne organizacije ter si prizadeval za dostop do računalnikov – do 2024 jih je dobilo 13.000 otrokom iz socialno ogroženih družin .
Kje so izzivi?
Kljub vsemu ima Slovenija še vedno približno 41.000 otrok pod pragom revščine, kar bi pri prebivalstvu Velike Britanije pomenilo okoli 1,5 milijona otrok. Tam je revščina otrok blizu 4,5 milijona, skoraj tretjina . Značilno je, da so v stiski tudi delovno aktivne družine – problem ni le brezposelnost.
Sklep
Slovenija dokazuje, da ni treba sprejemati otroške revščine kot nujnost. Kombinacija socialističnega duha, javnih politik, močnih lokalnih mrež in družbene odgovornosti gradi sistem, kjer otroci niso številke, ampak ljudje – in družba ne tolerira niti ene življenjske stiske. Z jasno strategijo, investicijami v družino in empatijo je Slovenija pokazala smer, ki bi jo lahko sledile tudi večje države.
Navdihujoče za svet: Slovensko izkušnjo zaznamujeta družbena vizija enakosti in odločnost, da se nobenega otroka ne pusti samostojnega – osnutek svetovne rešitve za otroško revščino.
- Sistematična nacionalna strategija za otroke
Slovenija ima celovit nacionalni akcijski načrt, ki vključuje: dostopno predšolsko varstvo, inkluzivno šolanje (tudi za Romske otroke), podporo duševnemu zdravju, pregledno in prioritetno dostopno stanovanjsko politiko. - Rušenje socialnih razredov in širša družbena odgovornost
Slovenska družba prevzema vpogled: „Vsak otrok mora imeti enake možnosti – ena revna družina je preveč.“ Gregorčičova poudarja: „Nihče ni zadovoljen, dokler je samo en otrok v stiski.“ - Močne lokalne in nevladne organizacije
ZPM Ljubljana Moste-Polje, v t.i. Proletarski ulici, razvija programe – od prehrane, počitnic, šolskih obrokov, do dopolnilnih ur – in zavzema stališče: otroci niso statistika. Kot pravi vodja komunikacij, Doris Rojo: „To niso samo številke, to so ljudje.“ - Podpora starševstvu in enakopravnosti spolov
Slovenija podpira zaposlene starše z ukrepi, kot so porodniška nadomestila (100 % plače), fleksibilni delovni čas, otroški dodatki (115 € na mesec za prvega otroka v nizkih dohodkih), subvencije za veliko družine in starše otrok s posebnimi potrebami . - Močne lokalne skupnosti in socialna pedagogika
Zaradi majhnosti, bogate kulturne diverzitete in močne občutljivosti za lokalno identiteto imajo družbene mreže velik vpliv. S socialno-pedagoškim pristopom fokus ni le na otroku, temveč na družini kot celoti – „če je težava s stanovanjem, rešimo stanovanje,“ pravi Mednarodni raziskovalec Yvalia Febrer . - Aktualnost in hitra odzivnost ob krizah
Po epidemiji covid-19 je vlada vzpostavila svet za otroško dobrobit, ki je vključeval mlade (12–15) in nevladne organizacije ter si prizadeval za dostop do računalnikov – do 2024 jih je dobilo 13.000 otrokom iz socialno ogroženih družin .
Kje so izzivi?
Kljub vsemu ima Slovenija še vedno približno 41.000 otrok pod pragom revščine, kar bi pri prebivalstvu Velike Britanije pomenilo okoli 1,5 milijona otrok. Tam je revščina otrok blizu 4,5 milijona, skoraj tretjina . Značilno je, da so v stiski tudi delovno aktivne družine – problem ni le brezposelnost.
Sklep
Slovenija dokazuje, da ni treba sprejemati otroške revščine kot nujnost. Kombinacija socialističnega duha, javnih politik, močnih lokalnih mrež in družbene odgovornosti gradi sistem, kjer otroci niso številke, ampak ljudje – in družba ne tolerira niti ene življenjske stiske. Z jasno strategijo, investicijami v družino in empatijo je Slovenija pokazala smer, ki bi jo lahko sledile tudi večje države.
Navdihujoče za svet: Slovensko izkušnjo zaznamujeta družbena vizija enakosti in odločnost, da se nobenega otroka ne pusti samostojnega – osnutek svetovne rešitve za otroško revščino.
Leave a Reply